Makarska riviera - Podgora

Na lanski dopust sem se odpravil kakšen teden za svojimi, in sicer z vlakom. Potoval sem na relaciji Zid. Most - Zagreb - Split, kamor so prišli po mene. Nekaj sem se sicer trudil s fotografiranjem na relaciji Zagreb - Slit, ampak so okna in močno sonce naredili svoje.


1. Prva slika mojega vlaka, ko je pripeljal v Split.


2. Glede na to da so morali priti po mene z CCA. 80 km odaljene Podgore smo izkoristili tole mini potovanje za ogled Omiša, ki se nahaja na izlivu reke Cetinje (malo nazaj se je smrtno ponesrečil en naš potapljač). V zgodovini so bili znani tudi Omiški gusarji, ki so ogrožali Benečane, kateri so imeli takrat v "rokah" Jadran. Na sliki pa vidite cerkev sv. ne vem koga :oops: , ki se nahaja v mestnem jedru pod trnjavo, ki se nahaja v šestih nivojih.


3.Pogled s trnjave na reko Cetinjo in mestno jedro.


4.


5.Malo pred Podgoro oz. bolj natančno Čakljami (1km na jug od Podgore) lahko vidite eno ultra strao "pumpo".


6. Tole pa so že Čaklje. Makarska riviera je poznana tudi zaradi gorovja, ki se nahaja za njo - Biokovo.


7. Dan se je zaključil s sprehodom do Podgore, kjer se nahaja tale deklica, ki vsak dan vestno pozira turistom.


8.Na splošno so ti kraji zelo lepo urejeni. Na sliki je eden redkih zapuščenih hotelov.


9. Še en galeb, katerih je zelo malo. Nahajajo se večinoma ob pritokih sladke vode, ki se izlivaj iz Biokova, ki je baje polno pitne vode.


10. Vojaki s svojo "ladjico".


11. Utrinek z večernega sprehoda.


12.Kot sem že emenil se nad morjem nahaja gorovje Biokovo, katerega večji del spada v nacionalni park Biokovo. Vstopnina je 35 kun na osebo, asfaltirana cesta pa vodi do najvišjega vrha Sv. Jure (1762 m), kjer se nahaja odajnik. Pogeld po cca. 10km vožje po ovinkasti cesti. Kot zanimivost naj povem, da je bilo celo noč sparno(28 stopinj zjutraj ob 6.00), ko pa smo se dvignili je teperatura padla na mislim, da 20 stopinj. Torej je bil tale izlet zelo osvežilen po slabo prespani noči.


13. Na vrh smo se pripeljali po tejle cesti.


14. Razgled je res kraljevski, vendar je bil ta dan zaradi že omenjene vlage zelo slab :evil: . Kot so nam povedali eni domačini se baje ob lepem vremenu vidi do Italije, ponoči tudi luči.


15. Na vrhu se nahaja odajnik in ostali objekti, baje majo štiri člansko stalno posadko, ki se menja na teden dni. V bistvu je cel vrh "preoran", vse povsod je nekaj pozidano ....... Imajo pa tudi cerkvico, katerih je na Biokovem precej.


16. Uspel sem ujeti tegala domačina, ki je kmalu brezskrbo odšel.


17. Zelo zanimivi so mi bili tile "štriki" na železnih palicak, ki so se raztezali že od nekje polovice seste naprej. Pozimi imajo kar veliko snmega in občasno jim niti z Nivo ne uspe priti do vrha, zato grejo peš ob vrvi.


18. Kljub "osvojitvi" najvišjega vrha pa še nismo bili popolnoma zadovoljni, saj nismo nič hodili, zato smo sklenili da se vsaj pozpnemo na Vošac, katerega vidite levo zgoraj. Hoje je bilo le slabe pol ure, ampak je nažalost svojo moč že pokazalo sonce znjim pa so prihitele še muhe, zato je bila hoja precej zanimiva :mrgreen: .
Če verjamete ali ne imajo na Biokovem ogromno malih njiv. V bistvu je vsaka dolinica oz. vrtača izkoriščena za pridelavo pooljščin. Poleg so takšni in drugačni objeti, katerih naj bi bilo okoli 1000. En tak primer se nahaja na spodnjem delu slike. Vidiš pa lahko, da gojijo praktično vse.


19. Na poti sem se šel še malo botanika.


20. Na tem gorovju naj bi s planinarjenjem in urejanjem poti začel en Slovenec. Na sliki pa je ena od redkih koč, katera je v preteklosti služila vojski.


21. Iz SV. Jureta se vidi celotno pogorje Biokovo, otoki pred celino (Hvar, Brač, Korčula.......... in Peljašac - vem ni otok) in Italija. Iz Vošca pa se vidi Makarska riviera, no morala bi se videti ob lepem vremenu. Mi smo videli le mesto Makarsko, ki je na sliki vse ostalo pa so bili le takšni i ndrugačni obrisi v daljavi.


22.Tista deklica slikana na malo drugačen način. Slikano je s stativa z daljšim časom pri čemer se voda spremeni v meglico.


23. Hrvati imajo polno takšnih i ndrugačnih staojnic.


24.


25. Tale ulični umetnik je bil kar dober in obenem imel polne roke dela. Za 50 kun ti je narisal karikaturo, za 200 pa portret.


26. Še zelenjava in sadje.


27. Nad Podgoro se nahaja stra Podgora s še eno cerkvijo.


28. Zanimiva pa je tudi tale cesta, ki vodi čez nižji del Biokovega v Bosno. Cesta je praktično vklesana v pogorje in se dvigne iz 0 na 550m. Da ne pišem o avtih, ki tam vozijo to so sami novi Mercedesi, BMW, VW ..... :shock: :shock: :shock:


29. Še eno od zadnjih plavanj v luninem soju, če verjamete 8) Tole je v resnici soj luči.


30.Na poti domov, na enem od počivališč na vzhodi strani Velebita.

Evo to je to, pa lep dan še naprej :D

Kako dolgo še???

Točno to se sprašujem vsakič, ko se sprehodim mimo bližnje doline. In kaj je razlog mojega vprašanja? Kaj naj rečem drugega kot cesta-obvoznica(Dramlje -Šentjur). Res je da je nujno potrebna za mesto Šentjur, vendar mi vseeno misel, da bo dolina kmalu sremenila svojo podobo ne da mira.

From lalallalala

From lalallalala

From lalallalala

Po mojem mnenju eno najpomembnejših fotografskih pravil

No prvo se morm opravičit, da lep čas nisem "ustvaril" nobenega novega prispevka, lahka bi iskal izgovore češ, da sem bil zaseden z ne vem čem vse, ampak dejstvo je da sem po naravi mal len. No delavni elan sem dobil s sporočilom od novega upravitelja ZSFB-ja, da se je odločil, da bo omenjeno stran fural naprej za kar si zasluži en velik aplavz al pa kr priklon. No zdej pa k stvari:

Kot lahko predvidevate že po naslovu sem imel pred kakšnim mesecem eno slabo izkušnjo s fotografijo. Šlo je nekako takole: tam okrog 16.00 ure sem se peljal iz faxa in kar naenkrat se je iza oblakov prikazalo sonce (prijetno okroglo, oranžno, ki je kar prosilo za kakšno fotko) jaz pa nisem mel digitalca. Lahka povem ,da sem med potjo imel vsaj dva tako fantastična motiva direktno na roki, ampak, če ni digitalca pol tud fotka težko nastane. No če enakako spravim tole v neko pravilo bi rekle, da je pravi zločin, če digitalca pustiš doma na toplem. Saj vem nekateri boste mnenja, da kadar ga pa maš( fotoaparat) pa ni motivov, saj mam jaz tud takšno mnenje, vendar sem skušam tega nekako odvadit in bol pridno "trogat" fotografsko torbo z menoj.

Če se vrnem k moji izkušnji se lahko pohvalim, da sem vsaj doma ujel en sicer bol tko-tko motiv, ampak bolš kot nič pa vendarle je.

From lalallalala

Za konec še povem, da bom poskušal od danes naprej vsaj enkrat na teden nekaj objavit na temlem mojem blogu, za katerega pospešeno iščem novo ime, zato so razni predlogi močno zaželjeni, nekako pa bi ime moralo vsebovati moje ime (grega lako tudi gregor).

Po dežju...

Pravijo da po dežju posije sonce in res je bilo tako. Mimogrede sem pogledal skozi okno, vendar ni bilo videti ničesar posebnega, ampak čez kakšen trenutek se je pokazalo sonce in osvetlilo prekrasne meglice, ki so se precej hitro dvigovale iz dolin.


1.


2.


3.

Tosc in Kanjavec

Zadnje lepe dni smo izkoristili za dvo dnevni izlet v Julijce. Izbrali smo si dva malo manj znana in "izrabljena" dvotisočaka, in sicer Tosc(2275) in Kanjavec(2569). Do izhodišča, Pokljuka oz. Rudno polje, smo se zapeljali z avtom in od tam nadaljevali pot proti Vodnikovi koči.


1. Po eni uri smo prišli do Studorskega prevala pod katerim se nahaja lepa dolina.


2. Pot smo nadaljevali v smeri Vodnikove koče, kjer smo zavili na Tosc na katerega vodi neoznačena pot (označena je z malimi piramidami iz kamenja).


3. Dobro uro in pol kasneje smo se znašli na vrhu od koder je ob lepem vremenu lep pogled na Triglav. V mojem primeru je vrh Triglava že prekrivala megla.


4. Iz Tosca je cca. 2,5 ure do Vodnikove koče. Na sliki pa lahko vidite udor, ki je nastal pred časom in je še vedno aktiven na kar nas opozorijo tabli.


5. Iz Vodnikove koče jih večina nadaljuje proti Kredarici ali Planiki in od tam pa na vrh Triglava mi pa smo jo mahnili proti Doliču po prekrasni dolini. Oskrbnica nas je opozorila, da je možno videti gamse...


6. ... kot vidite je imela oskrbnica prav, saj smo videli kakšnih pet gamsov.


7.


8. Iz V.K. do Doliča je približno 2,5 ure. Koča na Doliču je bila razdejana marca, ko je z Kanjavca priletel plaz in uničil polovico koče (nova jedilnica) in peč. Lahko povem, da še nikoli nisem prišel v tako mrzlo kočo, kar je botrovalo, da smo se rekordno hitro spravili vsak pod tri "dekne". Če se že pritožujem nad temparaturo pa moram pohvaliti popolnoma novo opremljene splanice s pogradi.


9. Šele zjutraj smo se dokončno odločali, da se povzpnemo na vrh Kanjavca, saj nas je presenetilo sončno vreme. Pot na vrh vodi po desni strani "najvišje" gore na sliki, vrh pa se nahaja za njo in je precej višji.


10. Na Kanjavec smo se povzpeli po zahtevnejši poti (strmejša, nekaj deset metrov zajl), vrnili pa smo se po lažji, katera poteka okoli vrha (večino časa preko melišč).


11. Pogled proti jugu in soncu ter megli v dolini.


12. Pogled proti zahodu.


13. Med sestopom smo opazili skupino kozorogov(5), ki so se pasli in igrali na soncu. Precej časa sem se jim približeval in nastal je tale in .........


14. .......ta in še precej drugih bolj in manj uspešnih posnetkov.


15. Tukaj se vidi dolina po kateri smo prišli iz V.K. ter se po njej vrnili. V tej dolini pa me je čakalo še eno lepo presenečenje.


16. To prijetno presenečenje je bil svizec, katerega smo najprej prestrašili, da se je skril za skalco, nato pa sva se gledla na dobra dva metra.


17. Malo nižje nas je presenetil še en, vidi se da so že precej rejeni oz. dodobra pripravljeni na zimo.


18. Še dve slikci prelepe doline.


19.

Sv. Uršula

Že nekaj časa sem nameraval obiskati bližnji hrib in malo pofotkati z njega. Danes sem se po naključju zbudil ob 5.00 in takoj odrinil na sv. Uršulo (461m). Ta hrib lahko vidite, če se peljete po avtocesti v smeri Maribora, in sicer se nhaja malo naprej od izvoza za Dramlje. Upal sem na meglo in jo tudi dočalkal, vendar sem se uštel pri položaju sonca, ki je bil preveč na levi. Iz hriba se vidi vse od Boča preko Ponikve, Šentjurja(za njimi Kozjansko) in Celja ter seveda vsi ostali hribčki..... Ulov ni bil kaj prida, saj mi kot sem že omenil sonce ni pomagalo, zato bo potrebno "izlet" ponoviti enkrat okoli jeseni/zime.


1. Kot večina hribov ima tudi ta eno cerkvo.


2. Zgodnja ura in modra pokrajina. Na žalost je tole edina forka, saj sem se nekaj "zezal" s fotografiranjem cerkve.


3. Kar precej časa sem čakal na sončni vzhod, saj sem upal , da se bojo pogoiji za fotografijo izbolšali.......


4. .........na žalost temu ni bilo tako, zato sem tole žalostno slikco pretvoril v ČB.


5. Ker je bila pokrajina tako žalostno siva sem se spravil na trto.


6. Najbližji in malo večji kraj so Dramlje, zgoraj se vidi Celje.


7. Malo igračkanja v PS-ju. Na sliki pa je Ponikva.


8.

Pod slapom Rinka

Danes sem bil v službi taksista, in sicer je bilo treba iti v Logarsko dolino k slapu Rinka po en del familije. Ob čakanju je nastalo par fotk okoli slapu Rinka. Fotke so mogoče malo drugačne - neturistične, saj sem malo lovil ljudi v tele objektiv.


1. Fotka slapa, da se ve kje sem bil.


2. Zanimiva mi je bila temnopolta družina, ki se je zabavala ob slapu.


3. Glava družine se je lepo postavil pred slap. V PS-ju sem fotko spremenil v ČB, saj mi barvna ni ugajala.


4. Ženska s hčerko in psom, kateri je bil tudi razlog, da sem jih ovekovečil.


5. Kot zadnja pa še mlada družina čez most po katerim se v slabi uri pride do Okrešlja, ki je lepo izhodišče za nadaljne ture.

Edit: šele zdajle sem opazil, da so vse fotke pokončnega formata :shock:

Kako gori brezdimni smodnik

Tri slike, kako smo "kurili" brezdimni smodnik. Brezdimni smodnik je v bistvu nitrirana celuloza s koncentrirano dušikovo(V)kislino in žveplovo(VI)kislino.

Res nore barve

Po dolgem času se spet malo oglašam, da prilimam tele dve slikce.



1. Včeraj smo prišli domov in kmalu so se na zahodu pokazalo takšne barve.


2. Pa še od bližje.