Opozorilo!

VSE FOTOGRAFIJE NA TEJ STRANI SO AVTORSKO ZAŠČITENE. ZA VSAKRŠNO KOPIRANJE ALI OBJAVLJANJE FOTOGRAFIJ KONTAKTIRAJTE AVTORJA!

18. feb. 2013

PORTUGALSKA III. Dolina Douro

Šele po pravkar izvedenenm "guglanju" sem izvedel, da je reka Douro precej daljša kot sem imel v mislih. Kljub temu, da sem se z vlakom peljal skoraj 200 km ob reki navzgor je to le slaba četrtina celotne dolžine reke (897 km). Večji del jo celo teče po Španiji, in sicer izvira nekje sredi Iberskega polotoka. 


Dolina na Portgalskem pokriva 250,000 hektarov površin, zgornji , hribovitejši del (Alto Douro) pa zaradi naravne in kulturne danosti spada pod UNESCO zaščito. Temperature poleti dosežejo 45 stopinj, kar je med 15 in 20 več kot v nižinskem delu okoli Porta, okoliško gorato območje namreč ščiti pred hladnimi in vlažnim Atlanskim zrakom. Visoke temperature so porušile moje želje, da se bom na tem dnevnem izletu malo ohladil ob reki in najdel grozdja ;) Tukaj je namreč eno največjih območjih vinogradov na Portugalskem (38,000 hektarov), pridelujejo pa svetovno znani Portovec. Kot želje o ohladitvi so bile tudi tiste o grozdju zelo utopične. Kljub nenehni vožnji mimo vinogradov se namreč grozju nisem niti približal :/ Na koncu sem ga kupil v trgovini v Portu xD 

Ob reki poteka ena lepših železniških prog na svetu Linha do Douro, kljub temu, da sem se popeljal po celotni pa sem bil na žalost močno razočaran. Močna svetloba, umazana okna in nek namaz preko oken je poskrbel, da so fotografije milo rečeno slabe.




Pocinho


Včasih je železniška proga segala še naprej od Pocinha, danes pa se konča na tem pozabljenem kraju. Postaja je bila tudi moja končna postaja, načrte sem imel velike, temperaturni šok ob prihodu s klimatiziranega vlaka pa še toliko večji. Roko na srce v bližnji okolici ni bilo drugega kot vinogradi, reka, nekaj hiš, v daljavi pa še hidroelektrarna. Škljocnil sem par fotk in se vsedel na isti vlak, ki me je pripeljal ter se odpeljal. 


 Pinhao


Omenjen je bil v Lonely Planetu pa sem ga obiskal. V njem sem se prvič pobljižje spoznal z zapiranjem trgovin in gostiln sredi dneva. Kriva je seved zloglasna mediterasnka "siesta", ko se vrli portugalci, španci odpravijo jest in zaprejo vse, kar spominja na trgovino, gostilno, trafiko, slaščičarno... Blodil sem po praznih ulicah, lačen kot študent in predvsem $%&#/($%&/()=Kljub vsemu moram priznati, da je bil izmed treh krajev, kjer sem se ustavil Pinhao še najlepši. Zanimiva zadevščina na Portugalskem so tudi tako imenovani Azulejo. Gre za predvsem modre ploščice s prelepimi motivi, ki jih najdemo na starejših poslopjih. Kot zanimivost povem, da je imela tako na pamet rečeno vsaka železniška postaja na Portugalskem vsaj nekaj Azulejov. Na Linhi do Douro so seveda prevladovali vinogradniški motivi.



Peso de Regua


Peso da Ragua je edino naselje, ki si zasluži naziv mesto, z 18.000 prebivalci je namreč največje mesto daleč okrog. V resnici mi ni ostalo v preveč lepem spominu, saj sem večino časa zabil za iskanje trgovine. Sieste je bilo sicer konec, mapak logika kam postaviti trgovino je portugalcem neznana stvar. Relativno nametano mestece z starejšim in novejšim delom, noben presežek. Edina stvar, ki me je navdušila je bila avtobusna postaja, sicer je kakovost in opremljenost "na nivoju" ljubljanske, mapak vseeno je imela dušo ;) Ljudje so prihajali, odhajali, sedeli, se pogovarjali, čakali... jaz pa sem jedel na "škarpi" in opazoval. 



 Ob povratku sem na vlaku naletel na najbolj sitnega človeka, ki ga je jok dojenčka tako znerviral, da je od sprevodnika zahteval naj ga ustiša. Na koncu se je izkazalo, da je imel ta cca 50 letni portugalec srečo, da sprevodnik ni njega vrgel z vlaka :D

Porto

Guimarães, Braga

Viana do Castelo

Valença

Aveiro in Reserva Natural das Dunas de São Jacinto

Coimbra




15. feb. 2013

PORTUGALSKA II. Porto

Za Lizbono je Porto drugo največje mesto na Portugalskem. Nahaj se ob Atlantski obali in ob reki Douro. Na severnem bregu reke najdemo stari del Porta, katerega del spada od UNESCO. Na južnem bregu pa se ob reki razprostira Vila Nova de Gaia, ki slovi predvsem po vinarnah, kjer zori, se prodaja in pije Portovec ;) Če se prav spomnem je preko reke postavljenih sedem mostov, najbolj prepoznaven pa je zagotovo 44 m visoki, dvonivojski Ponte Luís I. Spodnji nivo je natrpan z avtomobili, na zgornjem pa kraljuje l. 2002 odprt metro (6 linij, 81 postaj).

Pogled na stari del Porta na severnem bregu reke Douro.


Osebno mi je Porto verjetno najljubše mesto na Portugalskem. Mogoče je za to "kriva" dobrodošlica v hostlu, kjer so mi ponudili Portovec :) Verjetno je k vtisu pripomogla tudi množica otrok, ki so po ozkih uličicah igrali nogomet, skrivali, kopali v vodnjakih in celo skakali iz spodnje etaže Ponte Luís I. Slednjih je bilo res veliko, v nogavicah so preplezali ograjo, se nastavljali objektivom turistov, nato pa skok v reko... 





Oporto Cathedral


Nad Portom je eden najopaznejših objektov zagotov katedrala. Sam sem si jo ogledal od zunja, pokukal vanjo, nato pa se pustil prepričati, da sem kupil karto za ogled križnega hodnika - ali nakja takega :D



Mercado do Bolhão

Posebna dogodivčina pa je bil ogled tržnice. Problem je bil namreč v tem, da sem ves čas hodil okoli le te in tako prehodil vse bližnje ulice. Na koncu sem se že skoraj vdal na kar sem videl ljudi z vrečkami rib, ki so me privedle do -----> tržnice :) Rože, ribe, meso, fižol, sadje, zelenjava in celo perutnina.





Dolina Douro

Guimarães, Braga

Viana do Castelo

Valença

Aveiro in Reserva Natural das Dunas de São Jacinto

Coimbra



11. feb. 2013

PORTUGALSKA I. Začetek ;)

Glede na to da se mrzlo vreme še vedno vleče sam pa v dveh letih nisem uspel dokončati prispevkov o Škotski bom poizkusil dodati kakšnega iz malo bolj tople Portugalske. Če ne drugega je vreme tam ubijalsko vroče in zna biti mala popestritev za sneg, ki pravkar naletava tukaj sredi Ljubljane.

Pogled na mesto Porto z značilnimi čolni s katerimi so prevažali Portovec iz ob reki višje ležečih vinogradov v Porto. 

O Portugalski nikoli nisem veliko razmišljal potem pa sem na začetku poletja večkrat naletel na pohvale o tej državi. Ujel sem še zadnji čas, da sem kupil letalsko karto in potem čakal, da pride september. Načrtoval sem malo, veliko manj kot za Škotsko. No izkazalo se je da sem še tisto malo popolnoma spremenil.


Petindvajset dnevno potovanje se je začelo v Zid. Mostu sredi noči, ko sem v kratkih hlačah čakal mednarodni vlak za Benetke. Izkazalo se je da hlad na postaji ni nič v primerjavi z mrzlimi kupeji na vlaku. Oblekel sem vse, kar sem imel in še vedno me je zeblo. Iz spanca me je nekje v Italiji zbudil "buongiorno" italjanskega sprevodnika. Sledilo je prestopanje v Bentkah - Mestre za vlak v Bolonijo, potem pa z busom do letališča.

Ryanair ni šparal s klimo tako, da je bil prihod iz letališča v Portu precej velik šok (temp. 35 stopinj), sledil pa je še en, in sicer na metroju, kjer so spet "nažigal" klimo - glede temperatur so Portugalci res neuravnovešeni :D

  Torej slabi mesec časa je bil dovolj, da sem videl večino bolj ali manj znanih stvari, mest, pokrajin. Na žalost sem moral izpustiti dva manj razvita dela, in sicer Tras os Montes na severu vzhodu in Beito Baixa, ki je najbolj hribovita provica. Če bi se danes ponovno odločeval bi kljub nemogočem javnem prometu izbral ti dve, izpustil pa tako opevani Algarve na jugu. Kot zanimivost še povem, da so me vsepovsod gledali malo čudno, ko sem povedal da bom ostal na Portugalski skoraj mesec dni.  

Začel sem torej v Portu in šel do severa potem pa počasi do juga nakar je sledil povratek v Porto in let v Italijo. V tem zaporedju bodo sledili tudi sledeči prispevki in če bom imel srečo mi mogoče v naslednjih 10 letih uspe objaviti vse, kar sem si zamislil :)  Sliši se grozno veliko, ampak ni krize je samo pomanjkanje volje in časa...




9. feb. 2013

ŠKOTSKA VIII. Otok Lewis (Callanish, Uig Lodge)


Zadnji prispevek je obsegal otok Skye. Z slednjega sem se kljub slabi vremenski napovedi spravil na trajekt in po slabih dveh urah prispel na največjega izmed Zunanjih Herbidov - otok Lewis. 

Prvo presenečenje je bilo zagotovo vožnja s trajektom, kjer je raburkan Antlantik 100 metrsko "barko" premetaval sem in tja, da si moral občasno loviti ravnotežje. Udobni sedeži, občasno srečenje kakšne ladje, valovi in ptiči so pripomogli, da je čas minil hitro. V notranjosti ladje pa turisti, domačini, župnik in seveda udobni sedeži.



Prihod v Tarbert - pristanišče in največje mesto na otoku Hariss


Zunanji Herbidi so resnično posebni. Razdalja od matične celine je tako dolga, da so oblikovali svoje skupnosti, ki so močno povezane, obenem več kot 60% ljudi govori gelščino. Tempo življenja je počasnejši, na severu ima močan vpliv protestanska vera na jugu pa katoliška, kjer pa nima tako velikega vpliva na življenje. Vseh otokov je več kot 100 sam pa sem si ogledal predvsem največjega - Lewis in mali del Harrisa. zanimivo je da je to en otok, ki je na južnem delu zoožan, no in tam se začne Harris :)  Lewis je na splošno manj hribovit in možno močvirnat, kar je podlaga za velika šotišča, s čimer se večina ljudi tudi ogreva. Hariss pa je bolj hribovit, na zahodni strani pa ima precej peščenih plaž.

Pristal sem v Tarbertu in se z busim odpeljal do največjega mesta na Zunnjih Herbidih - Stornway. Tam sem 2x prespal, vmes pa sem si ogledal nekaj del otoka. Mesto je predvsem ribiško, ker pa je poleg vsega še "prestolnica" je vanj nametanih še nekaj industrijsih, gospodarskih in ostalih dejavnosti. Nimam niti ene slike tako ,da že to nekaj pomeni - ni preveč lepo ;)



Glede hostla obstaja malo zmešana zgodbica. Na Skyu sem preko maila rezerviral hostel v Stornowayu, ker pa se niso javili sem poklical v drugega in se dogovoril, da pridem tja. Vmes sma se z lastnikom slišala še 2x, ampak... V Stornowayu me je na ulici ustavil fant me ogovoril z mojim imenom in me skozi trgovino z oblekami poslal na drugo stran ulice v hostel :) Cel vesel sem plačal in se namestil, nato pa prebral v brošuri, da gre za hostel, katerega sem rezerviral po mailu. Upam, da lastnik drugega hostla ni bil preveč jezen, ker me ni bilo na spregled :D 

Callanish 

Kamni stari tri milijarde let, ki so jih postavili pred cca 5000 leti. Gre za svetišče podobno kot v Stonehengeu, ki pa je manj znano, manj obiskano in brezplačno. V bližini je sicer še nekaj manj ohranjenih podobnih primerkov, enega sem si seveda moral ogledati :)



Uig Lodge / Ardroil Beach

 

Ena največjih plaž (cca 3x1.5km), kjer pa se kopa bolj malo ljudi :) Odločil sem se, da jo želim videti in sem jo. Zaradi nemogočih avtobusov, ki jih praktično ni sem štopal, in sicer prvič v življenju. Tisti dan sem se peljal z:

- Nemcem, ki je bil sam na dopustu - malo zagrenjena oseba
- Domačinko, ki mi je skušala najti nadaljni prevoz v bližnji trgovini
- Parom iz Anglije, ki je bil na potovanju po Zunanji Herbidih
- Domačinom, ki je peljal s kombijem jajca v Stornoway :)
Skupaj pa so mi omogočili prevoz iz Callanisha do Uig Lodga in nazaj v Stornoway.

Uig lodge ozirma plaža Ardroil se seveda med plimo možno zmanjša, kar sem občutil tudi jaz. Sam sem želel prečkati celotno plažo od juga proti severu, vendar me je presenetila voda, ki je prišla od nikoder. Tako, da sem mora na žalost nazaj o isti poti :/ Ah pa še nekaj, prvič sem videl in občutil kako moker pesek leti po zraku, veter je bil namreč neznosen.