Opozorilo!

VSE FOTOGRAFIJE NA TEJ STRANI SO AVTORSKO ZAŠČITENE. ZA VSAKRŠNO KOPIRANJE ALI OBJAVLJANJE FOTOGRAFIJ KONTAKTIRAJTE AVTORJA!

16. mar. 2015

PORTUGALSKA VII. Aveiro in Reserva Natural das Dunas de São Jacinto


Med vožnjo po podeželju sem venomer razmišljal kaj je krivo za relativno neurejeno okolico. ali je vzrok vročina, južnjaški temperament ali kaj popolnoma tretjega. Mogoče pa samo spomin na Škotsko, kjer je praktično vsak kup zemlje skoraj zložen v kakšno klasično geometrijsko telo. Slike večinoma tega ne odražajo, ampak vseeno mimogrede omenim ;)



Aveiro mesto ob Atlantiku se ponaša z laskavim naslovom portugalskih Benetk. Marketinška ukana je po večini uspešna, kakšno je pa mnenje po odhodu iz mesta pa je seveda drugo vprašanje. Sam sem pričakoval nekoliko več, vendar me je vsaj zavarovani park Dunas de Sao Jacinto prepričal, da se je splačalo ustaviti. 



Naslednji dan sem po hudih mukah komaj kupil karto za bus in trajekt do več km dolgega peščenega otoka, kjer je park. Starejša ženska me je prepričevala, da ona karte ne prodaja, voznik avtobusa pa da je za prodaja odgovorna, seveda, gospa v kontejnerju seveda :D Po posredovanju lokalcev, ki so se naveličali čakanja se je voznik le omehčal in mi prodal karto. 


Načeloma, sploh po letošnji izkušnji z Španci, Portugalci nimajo večjih problemov z angleščino. Ta dan pa me je pričakalo pred vhodom v park še eno ljubo presenečenje. Vse skupaj namreč vodi iz svojega doma Portugalka z 0% znanja angleščine. Po krajšem predavanju o parku od katerega seveda nisem odnesel ničesar me je napotila na pot, še prej pa me je samozavestno uvrstila med Angleže. Po mnenju zaposlenega v hostlu je park najbolj zelena točka na severni polobli. Gre pa za suho zadevo z malo sence in veliko peska ter predvsem rjavo barvo. Sledi pa presenečenje ob oceanu, kjer te sicer na koncu poti pričaka znak za prepovedan prehod, vendar tega Slovenci pač ne znamo pretirano upoštevati. 


 Ko se prvič srečaš s pogledom na plažo, kjer ni poleg tebe žive duše in kjer ne vidiš konca v nobeno smer se ti začne pošteno smejati. In to seveda traja dokler se ne opogumiš in zakorakaš v ocean, kjer te strezni bolečina v gležnjih, ki se počasi širi navzgor, vse skupaj pa prekine val, ki te spodnese ali pa pošteno zalije ;) 






Ni komentarjev: