ŠKOTSKA IX.. Otok Lewis, Harris (Butt of Lewis, Luskentyre)

 Butt of Lewis

Nazadnje smo štopali po Lewisu, danes pa si na hitro oglejmo še najbolj SZ točko Velike Britanije - Butt of Lewis). Peljal sem se s polnim busom praktično samih šolarjev in parih delavcev. Vožnja je potekala po nekoliko dvignjenem terenom sredi otoka med močvirji in posameznimi naselji. Edina izstopajača stvar so šotišča, kjer kopljejo šoto, katero uporabljajo za ogrevanje. Druga zanimiva stvar pa je opazovanje voznika, ki je poznal praktično vsakega osnovnošolca, srednješolca, delavca... 2x pa smo se ustavili celo pred hišo, kjer je na hitro izmenjal besedo ali dve. 

Na koncu rta Butt of Lewis se nahaj samo velik svetilnik, ovce, ptiči in velikooooooo vetra ter seveda Atlantski ocean.  Nekaj kilometrov pa še manjše mestece Port of Ness, katerega sem moral izpustiti iz "načrta" izleta.

 

 Luskentyre

 Zaradi polnega hostla sem bil primoran tretji dan oditi nazaj na celino. Pred trajktom pa sem skupaj s škotom iz hostal skočil do otoka Harris. Zaradi pomankanja časa sva šla do prve plaže, ki je sicer ena izmed večjih (4x2 km peska). Seveda sma želela priti do obale tako, da sma hodila in vmes štopala. Nepisano pravilo, da na najbolj zakontni cesti dobiš najhitreje štop se je spet izkazalo za resnično :)) Edino malo problema sma imela, da sva se uspela z nahrbtnikom natlačiti v avtodom. Sama plaža oz. zaliv je resnično impresiven, vendar sem zaradi vremena vse skupaj hitro zaključil, se poslovil od škota in štopal nazaj ter spet hitro dobil štop. No na glavni cesti za Tarbet pa sem se izkazal še s štopanjem lokalnega prevoznika, ki po Harrisu opravlja prevoz ljudi s kombiji :))

Po treh dneh sem se torej znašel na izhodišču - pristaniškem mestecu Tarbert. Zanimiva izkušnja srečanja s skupnostjo, ki jo v razviti evropi zagotovo ne srečaš za vsakih vogalo je bila za mano. Manjši minus pa vreme, predvsem veteeeerrrrrrrrrrr. Svojo moč je slednje še enkrat pokazalo na vožnji s trajktom do Skya, kjer je 100 meterski trajekt spet zibalo kot barčico. 

 ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

 Par motivov iz prečkanja otoka Skye pa sem že opisal v prispevku: ŠKOTSKA VII. Otok Skye

ŠKOTSKA VIII. Otok Lewis (Callanish, Uig Lodge)

Zadnji prispevek je obsegal otok Skye. Z slednjega sem se kljub slabi vremenski napovedi spravil na trajekt in po slabih dveh urah prispel na največjega izmed Zunanjih Herbidov - otok Lewis. 

Prvo presenečenje je bilo zagotovo vožnja s trajektom, kjer je raburkan Antlantik 100 metrsko "barko" premetaval sem in tja, da si moral občasno loviti ravnotežje. Udobni sedeži, občasno srečenje kakšne ladje, valovi in ptiči so pripomogli, da je čas minil hitro. V notranjosti ladje pa turisti, domačini, župnik in seveda udobni sedeži.

Prihod v Tarbert - pristanišče in največje mesto na otoku Hariss

Zunanji Herbidi so resnično posebni. Razdalja od matične celine je tako dolga, da so oblikovali svoje skupnosti, ki so močno povezane, obenem več kot 60% ljudi govori gelščino. Tempo življenja je počasnejši, na severu ima močan vpliv protestanska vera na jugu pa katoliška, kjer pa nima tako velikega vpliva na življenje. Vseh otokov je več kot 100 sam pa sem si ogledal predvsem največjega - Lewis in mali del Harrisa. zanimivo je da je to en otok, ki je na južnem delu zoožan, no in tam se začne Harris :)  Lewis je na splošno manj hribovit in možno močvirnat, kar je podlaga za velika šotišča, s čimer se večina ljudi tudi ogreva. Hariss pa je bolj hribovit, na zahodni strani pa ima precej peščenih plaž.

Pristal sem v Tarbertu in se z busim odpeljal do največjega mesta na Zunnjih Herbidih - Stornway. Tam sem 2x prespal, vmes pa sem si ogledal nekaj del otoka. Mesto je predvsem ribiško, ker pa je poleg vsega še "prestolnica" je vanj nametanih še nekaj industrijsih, gospodarskih in ostalih dejavnosti. Nimam niti ene slike tako ,da že to nekaj pomeni - ni preveč lepo ;)

Glede hostla obstaja malo zmešana zgodbica. Na Skyu sem preko maila rezerviral hostel v Stornowayu, ker pa se niso javili sem poklical v drugega in se dogovoril, da pridem tja. Vmes sma se z lastnikom slišala še 2x, ampak... V Stornowayu me je na ulici ustavil fant me ogovoril z mojim imenom in me skozi trgovino z oblekami poslal na drugo stran ulice v hostel :) Cel vesel sem plačal in se namestil, nato pa prebral v brošuri, da gre za hostel, katerega sem rezerviral po mailu. Upam, da lastnik drugega hostla ni bil preveč jezen, ker me ni bilo na spregled :D 

Callanish 

Kamni stari tri milijarde let, ki so jih postavili pred cca 5000 leti. Gre za svetišče podobno kot v Stonehengeu, ki pa je manj znano, manj obiskano in brezplačno. V bližini je sicer še nekaj manj ohranjenih podobnih primerkov, enega sem si seveda moral ogledati :)

Uig Lodge / Ardroil Beach

 

Ena največjih plaž (cca 3x1.5km), kjer pa se kopa bolj malo ljudi :) Odločil sem se, da jo želim videti in sem jo. Zaradi nemogočih avtobusov, ki jih praktično ni sem štopal, in sicer prvič v življenju. Tisti dan sem se peljal z:

- Nemcem, ki je bil sam na dopustu - malo zagrenjena oseba
- Domačinko, ki mi je skušala najti nadaljni prevoz v bližnji trgovini
- Parom iz Anglije, ki je bil na potovanju po Zunanji Herbidih
- Domačinom, ki je peljal s kombijem jajca v Stornoway :)
Skupaj pa so mi omogočili prevoz iz Callanisha do Uig Lodga in nazaj v Stornoway.

Uig lodge ozirma plaža Ardroil se seveda med plimo možno zmanjša, kar sem občutil tudi jaz. Sam sem želel prečkati celotno plažo od juga proti severu, vendar me je presenetila voda, ki je prišla od nikoder. Tako, da sem mora na žalost nazaj o isti poti :/ Ah pa še nekaj, prvič sem videl in občutil kako moker pesek leti po zraku, veter je bil namreč neznosen.

ŠKOTSKA VII. Otok Skye

Zadnja objava se je končala s slabim vremenom, kateri se bo tko mimogrede vlekel še nekaj časa :) Pristal sem v Kyleakinu, no v bistvu sem se tja pripeljal čez most, par let nazaj pa so se še vozili sem s trajekti. 4 hostli, par barov in velik pomol pa še kakšna hiša se najde in to je to. Ker je most kakšen kilometer stran je zdaj vasica bolj kot ne prazna. Nič hudega bi rekli, ampak tam sem se znašel sredi pasjega vremena okrog 12.00, v praznem hostlu se razume.

No pa sem spoznal škota, cimra.  Po spomni bi rekel 45-50 let, iz Stirlinga, 18 letni sin na misiji na bližnjem vzhodu, železničar...hmm kaj še vem, aja kar zgovoren možak pa še pir mi je častil.

Otok Skye tj. uvrščen je med Notranje Hebride, že pred izgradnjo mosta na veliko oblegan s turisti, zdaj pa še bolj sploh, odkar so ukinili mostnino. Kolikor sem ga videl je super, ampak vreme mi je preprečilo bolj podroben pregled. Prevozil sem glavne ceste, z busom seveda in normalno med močnim deževjem :D

PORTREE

Glavno mesto z eno znamenitostjo in to so slikovito obravane hiše ob glavnem pomolu. Če si neodvisen od javnega prevoza se ustaviš, pogledaš in odpelješ. Sam sem še prenočil in presenečn naletel na znani obraz, in sicer avstralca iz Invernessa. Lastnik hostla mi je odsvetoval odhod na Zunanje herbide oz. otok Lewis, ampak se nisem dal. Morje se je malo umirilo, trajeti so spet začeli voziti in sem šel.

 

UIG

Dobra odločitev, čeprav je baje itak vsaka taka. Trajekt vozi 1x ali 2x dnevno iz malega naselja Uig, kamor sem šel seveda z busom. Pomol sega daleč stran od obale in je nezaščiten, kar je ob nemirnem morju problematično, saj trajekt ne more pristati. Lepo imajo organiziran prevoz za nas, ki smo peš, saj te s kombijem pripeljejo po pomolu do trajekta. Sem bil pa edini, ki je izkoristil to možnost obenem pa od starega moskega mačka izvedel, da se vreme kakšnih štirinajst dni ne bo pretirano izboljšalo: "ko se enkrat začne traja lep čas, preden se konča".

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Da bo Skye na enem mestu bomo preskočili par dni na Zunanjih Hebridih, ki pridejo na vrsto v naslednjem prispevku.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Iz predvsem nenavadnega, drugačnega Lewisa, kjer bi še z veseljem ostal sem se vrnil v Uig. Potem pa nadaljeval pot do hostla v Flodigarryu - najbolj severni del otoka, ki slovi po naravvnih lepotah, peš poteh..., če je vreme seveda primerno.

Hostl je bil prava muka; mladoporočenci, družine... v glavnem brez klasičnih popotnikov, ki iščejo družbo :S Nasledje jutro pa sreča v nesreči. Avtobus ima dovoz do hostla za izhodiščno/končno postajo, kjer je seveda čakal. Jaz peš proti njem, mimo mene dva avta, ki sta želela zaviti na glavno cesto. Avtobus je bil seveda v napoto in je odpeljal. AAA preklel sem vse živo potem pa malo sreče.. iz tistih dveh avtov so me opazili, počakali in nato v polnem gasu za busom :D Pa smo ga dobili čez par ovinkov na naslednji postaji, Anglež je zapeljal pred bus in mu zaprl pot - še 1x hvala Angležem :)

Od presenečene šoferke sem kupil karto do postaje pod Old Man of Storr. Gre za hrib z lepim razgledom in naravnim spomenikom, osamelcem in še lepšim razgledom. Ravno, ko je šoferka ostavila na tej postaji je pričelo grmeti, deževati in bliskati tako, da sem ji samo rekel naj vozi dalje :D Kaj hočemo zgleda mi ni bil usojen, sicer pa si hoje s težkim nahrbtnikom po pravici povedan res nisem želel. Do Portree sem se nato pripeljal zastonj in po zaslugi prijazne šoferke prihranil par funtov. Par sončnih fotk Portreea in na avtobus do Armadale, kjer me je čakal trajekt.

ARMADALE