ŠKOTSKA IX.. Otok Lewis, Harris (Butt of Lewis, Luskentyre)

 Butt of Lewis

Nazadnje smo štopali po Lewisu, danes pa si na hitro oglejmo še najbolj SZ točko Velike Britanije - Butt of Lewis). Peljal sem se s polnim busom praktično samih šolarjev in parih delavcev. Vožnja je potekala po nekoliko dvignjenem terenom sredi otoka med močvirji in posameznimi naselji. Edina izstopajača stvar so šotišča, kjer kopljejo šoto, katero uporabljajo za ogrevanje. Druga zanimiva stvar pa je opazovanje voznika, ki je poznal praktično vsakega osnovnošolca, srednješolca, delavca... 2x pa smo se ustavili celo pred hišo, kjer je na hitro izmenjal besedo ali dve. 

Na koncu rta Butt of Lewis se nahaj samo velik svetilnik, ovce, ptiči in velikooooooo vetra ter seveda Atlantski ocean.  Nekaj kilometrov pa še manjše mestece Port of Ness, katerega sem moral izpustiti iz "načrta" izleta.

 

 Luskentyre

 Zaradi polnega hostla sem bil primoran tretji dan oditi nazaj na celino. Pred trajktom pa sem skupaj s škotom iz hostal skočil do otoka Harris. Zaradi pomankanja časa sva šla do prve plaže, ki je sicer ena izmed večjih (4x2 km peska). Seveda sma želela priti do obale tako, da sma hodila in vmes štopala. Nepisano pravilo, da na najbolj zakontni cesti dobiš najhitreje štop se je spet izkazalo za resnično :)) Edino malo problema sma imela, da sva se uspela z nahrbtnikom natlačiti v avtodom. Sama plaža oz. zaliv je resnično impresiven, vendar sem zaradi vremena vse skupaj hitro zaključil, se poslovil od škota in štopal nazaj ter spet hitro dobil štop. No na glavni cesti za Tarbet pa sem se izkazal še s štopanjem lokalnega prevoznika, ki po Harrisu opravlja prevoz ljudi s kombiji :))

Po treh dneh sem se torej znašel na izhodišču - pristaniškem mestecu Tarbert. Zanimiva izkušnja srečanja s skupnostjo, ki jo v razviti evropi zagotovo ne srečaš za vsakih vogalo je bila za mano. Manjši minus pa vreme, predvsem veteeeerrrrrrrrrrr. Svojo moč je slednje še enkrat pokazalo na vožnji s trajktom do Skya, kjer je 100 meterski trajekt spet zibalo kot barčico. 

 ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

 Par motivov iz prečkanja otoka Skye pa sem že opisal v prispevku: ŠKOTSKA VII. Otok Skye

ŠKOTSKA VIII. Otok Lewis (Callanish, Uig Lodge)

Zadnji prispevek je obsegal otok Skye. Z slednjega sem se kljub slabi vremenski napovedi spravil na trajekt in po slabih dveh urah prispel na največjega izmed Zunanjih Herbidov - otok Lewis. 

Prvo presenečenje je bilo zagotovo vožnja s trajektom, kjer je raburkan Antlantik 100 metrsko "barko" premetaval sem in tja, da si moral občasno loviti ravnotežje. Udobni sedeži, občasno srečenje kakšne ladje, valovi in ptiči so pripomogli, da je čas minil hitro. V notranjosti ladje pa turisti, domačini, župnik in seveda udobni sedeži.

Prihod v Tarbert - pristanišče in največje mesto na otoku Hariss

Zunanji Herbidi so resnično posebni. Razdalja od matične celine je tako dolga, da so oblikovali svoje skupnosti, ki so močno povezane, obenem več kot 60% ljudi govori gelščino. Tempo življenja je počasnejši, na severu ima močan vpliv protestanska vera na jugu pa katoliška, kjer pa nima tako velikega vpliva na življenje. Vseh otokov je več kot 100 sam pa sem si ogledal predvsem največjega - Lewis in mali del Harrisa. zanimivo je da je to en otok, ki je na južnem delu zoožan, no in tam se začne Harris :)  Lewis je na splošno manj hribovit in možno močvirnat, kar je podlaga za velika šotišča, s čimer se večina ljudi tudi ogreva. Hariss pa je bolj hribovit, na zahodni strani pa ima precej peščenih plaž.

Pristal sem v Tarbertu in se z busim odpeljal do največjega mesta na Zunnjih Herbidih - Stornway. Tam sem 2x prespal, vmes pa sem si ogledal nekaj del otoka. Mesto je predvsem ribiško, ker pa je poleg vsega še "prestolnica" je vanj nametanih še nekaj industrijsih, gospodarskih in ostalih dejavnosti. Nimam niti ene slike tako ,da že to nekaj pomeni - ni preveč lepo ;)

Glede hostla obstaja malo zmešana zgodbica. Na Skyu sem preko maila rezerviral hostel v Stornowayu, ker pa se niso javili sem poklical v drugega in se dogovoril, da pridem tja. Vmes sma se z lastnikom slišala še 2x, ampak... V Stornowayu me je na ulici ustavil fant me ogovoril z mojim imenom in me skozi trgovino z oblekami poslal na drugo stran ulice v hostel :) Cel vesel sem plačal in se namestil, nato pa prebral v brošuri, da gre za hostel, katerega sem rezerviral po mailu. Upam, da lastnik drugega hostla ni bil preveč jezen, ker me ni bilo na spregled :D 

Callanish 

Kamni stari tri milijarde let, ki so jih postavili pred cca 5000 leti. Gre za svetišče podobno kot v Stonehengeu, ki pa je manj znano, manj obiskano in brezplačno. V bližini je sicer še nekaj manj ohranjenih podobnih primerkov, enega sem si seveda moral ogledati :)

Uig Lodge / Ardroil Beach

 

Ena največjih plaž (cca 3x1.5km), kjer pa se kopa bolj malo ljudi :) Odločil sem se, da jo želim videti in sem jo. Zaradi nemogočih avtobusov, ki jih praktično ni sem štopal, in sicer prvič v življenju. Tisti dan sem se peljal z:

- Nemcem, ki je bil sam na dopustu - malo zagrenjena oseba
- Domačinko, ki mi je skušala najti nadaljni prevoz v bližnji trgovini
- Parom iz Anglije, ki je bil na potovanju po Zunanji Herbidih
- Domačinom, ki je peljal s kombijem jajca v Stornoway :)
Skupaj pa so mi omogočili prevoz iz Callanisha do Uig Lodga in nazaj v Stornoway.

Uig lodge ozirma plaža Ardroil se seveda med plimo možno zmanjša, kar sem občutil tudi jaz. Sam sem želel prečkati celotno plažo od juga proti severu, vendar me je presenetila voda, ki je prišla od nikoder. Tako, da sem mora na žalost nazaj o isti poti :/ Ah pa še nekaj, prvič sem videl in občutil kako moker pesek leti po zraku, veter je bil namreč neznosen.