Šele po pravkar izvedenenm "guglanju" sem izvedel, da je reka Douro precej daljša kot sem imel v mislih. Kljub temu, da sem se z vlakom peljal skoraj 200 km ob reki navzgor je to le slaba četrtina celotne dolžine reke (897 km). Večji del jo celo teče po Španiji, in sicer izvira nekje sredi Iberskega polotoka.
Dolina na Portgalskem pokriva 250,000 hektarov površin, zgornji , hribovitejši del (Alto Douro) pa zaradi naravne in kulturne danosti spada pod UNESCO zaščito. Temperature poleti dosežejo 45 stopinj, kar je med 15 in 20 več kot v nižinskem delu okoli Porta, okoliško gorato območje namreč ščiti pred hladnimi in vlažnim Atlanskim zrakom. Visoke temperature so porušile moje želje, da se bom na tem dnevnem izletu malo ohladil ob reki in najdel grozdja ;) Tukaj je namreč eno največjih območjih vinogradov na Portugalskem (38,000 hektarov), pridelujejo pa svetovno znani Portovec. Kot želje o ohladitvi so bile tudi tiste o grozdju zelo utopične. Kljub nenehni vožnji mimo vinogradov se namreč grozju nisem niti približal :/ Na koncu sem ga kupil v trgovini v Portu xD
Ob reki poteka ena lepših železniških prog na svetu Linha do Douro,
kljub temu, da sem se popeljal po celotni pa sem bil na žalost močno
razočaran. Močna svetloba, umazana okna in nek namaz preko oken je
poskrbel, da so fotografije milo rečeno slabe.
Pocinho
Včasih je železniška proga segala še naprej od Pocinha, danes pa se konča na tem pozabljenem kraju. Postaja je bila tudi moja končna postaja, načrte sem imel velike, temperaturni šok ob prihodu s klimatiziranega vlaka pa še toliko večji. Roko na srce v bližnji okolici ni bilo drugega kot vinogradi, reka, nekaj hiš, v daljavi pa še hidroelektrarna. Škljocnil sem par fotk in se vsedel na isti vlak, ki me je pripeljal ter se odpeljal.
Pinhao
Omenjen je bil v Lonely Planetu pa sem ga obiskal. V njem sem se prvič pobljižje spoznal z zapiranjem trgovin in gostiln sredi dneva. Kriva je seved zloglasna mediterasnka "siesta", ko se vrli portugalci, španci odpravijo jest in zaprejo vse, kar spominja na trgovino, gostilno, trafiko, slaščičarno... Blodil sem po praznih ulicah, lačen kot študent in predvsem $%&#/($%&/()=Kljub vsemu moram priznati, da je bil izmed treh krajev, kjer sem se ustavil Pinhao še najlepši. Zanimiva zadevščina na Portugalskem so tudi tako imenovani Azulejo. Gre za predvsem modre ploščice s prelepimi motivi, ki jih najdemo na starejših poslopjih. Kot zanimivost povem, da je imela tako na pamet rečeno vsaka železniška postaja na Portugalskem vsaj nekaj Azulejov. Na Linhi do Douro so seveda prevladovali vinogradniški motivi.
Peso de Regua
Peso da Ragua je edino naselje, ki si zasluži naziv mesto, z 18.000 prebivalci je namreč največje mesto daleč okrog. V resnici mi ni ostalo v preveč lepem spominu, saj sem večino časa zabil za iskanje trgovine. Sieste je bilo sicer konec, mapak logika kam postaviti trgovino je portugalcem neznana stvar. Relativno nametano mestece z starejšim in novejšim delom, noben presežek. Edina stvar, ki me je navdušila je bila avtobusna postaja, sicer je kakovost in opremljenost "na nivoju" ljubljanske, mapak vseeno je imela dušo ;) Ljudje so prihajali, odhajali, sedeli, se pogovarjali, čakali... jaz pa sem jedel na "škarpi" in opazoval.
