ŠKOTSKA VI. Inverness - Kyle of Lochalsh

Vremenske napovedi seveda nisem gledal, zato me je zjutraj ob hoji do železniške postaje malo močnejši dež neprijetno presenetil. Kljub vsemu pa sem se veselil vožnje do otoka Skye po progi Kyle of Lochalsh line.

Proga poteka po res neokrnjeni naravi in pravi užitek se je peljati po njej, seveda pa nebi imel nič proti če bi se meteorologi odločili, da ta dan ne bi deževalo. Najbolj bedno je zagotovo fotografiranje preko že tako umazanih oken, če pa dodaš še dežne kapljice je veselje popolno :/

 Takoj na začetku vožnje smo se peljali mimo odcepa za progo, ki pelje do Thursa na severu Škotske od koder je tudi izhodišče do Shetlandskih otokov in otočja Orkney. Gre za precej zanimive dele Škotske, katere imajo radi predvsem ornitologi, vendar se osebno nisem odločil, da jih obiščem.

Ovce, voda, travniki  in občano malo drevja. No pa še kakšna kmetija se najde vsake toliko časa. Drugače pa popolna divjina brez vasi kaj šele kakšnih večjih naselij. Po slikah sodeč bi se lahko reklo, da se je končno vreme malo uredilo in da lahko pričakujem lepši dan dneva. na žalost pa se je zgodilo ravno obranto. Po prihodu do morja, ki se je v tem primeru globoko zajedalo v celino se je pričel pravi pekel.

 Veter, valovi, no v bistvu na slikah je še kar kul, v resnici pa je bilo precej drugače. Po prihodu do cilja pa sem bil edini, ki se nisem spravil pod streho, ampak naredil hiter škljoc vlaka.

Po prihodu sem prvo "napadel" knjižničarko v knjižnici, če lahko pogledam na internet za hostle na Skyu. Pet minut pred njeno pavzo ji je en Slovenec težil tko, da ni bila ravno dobro razpoložena, ampak kaj ko sem res potreboval dostop do računalnika :D

ŠKOTSKA V. Inverness

"Pet jih je, en bo pa že prazen" sem si ponavljal med hojo po Invernessu. Prvi hostel je bil zaseden, v drugem ni bilo nič boljše, našel tretjega, kjer me napotijo v četrtega. Izakazalo se je da sva v njem z Avstralcem dobila zadnji postelji. Inverness student hostel se je izkazal za fantastično izbiro, čeprav to sploh ni bila :)) Polno popotnikov iz celega sveta in prijetni dnevni prostor se je izkazal s prfektnim vzdušjem.

Inverness je največje mesto v Škotskem višavju in se nahaja ob Severnem morju, in sicer ob izlivu reke Ness. Verjetno zveni znano, če ne od drugod pa od pošasti Nessi, ki jo ne/najdemo na jezeru Ness. No in vsi "Nessiji" so povezani z Kaledonskim kanalom.

Predvsem v preteklosti je kanal imel veliko vlogo pri transportu, saj predstavlja bližnjico med severom in JZ delom Škotske. verjetno je zaradi njega preživel kakšen mornar več ali pa jih vsaj ni dajala morska bolezen :) Danes se še vedno uporablja, tovoru pa so se pridružili še turisti. Omeniti velja zapornice, ki jih najdemo v Ivernessu (na sliki) in pri Fort Williamu, v katerem sem se ustavil kakšen teden kasneje.

Podnevi mirno, ponoči precej živahno mestece goste privablja predvsem zaradi že omenjenega bližnjega Loch Nessa. Težko zgrešiš tudi grad zaprt za javnost, no vsaj razgled s hribčka je kul. Poleg tega je v bližini tudi bojišče (Battle of Culloden), kjer so Angleži dokončno premagali Škote in si jih pokorili. Sam sem se turističnim biserčkom izognil in bolj kot ne lenaril.

Ena izmed zanimivosti je tudi krožna pot po treh otokih sredi reke Ness, vse skupaj je zeleno kot vedno na Škotskem in če ne dežuje prav "luštno" :) sicer pa če pomislim malo nazaj me tisti nežen dež ni nič kaj motil, seveda če ni bilo poleg še mrrrrrzlega vetra.

Dva dni sta hitro minila in že sem sedel na vlaku za Kyle of Lochalsh oz. otok Skye ... Hebridi prihajam :)

ŠKOTSKA IV. Perth - Dunkeld - Inverness

Med zbujanjem v St. Andrewsu mi je v glavi odzvanjala misel, da bom končno videl Škotsko višavje. Do tam pa sem imel še kar nekaj "opravkov".

Torej adijo bogati golf igralci in lepo pozdravljen....dež kot se je izkazalo kasneje :)

Na splošno je javni promet urejen bolje kot pri nas. Večinoma lahko brez problemov povezuješ vlak, bus, trajekt tako, da se na postaji Leuchars nisem preveč načakal. Prodajalec kart mi je sicer na moje začudenje pojasnil, da bom mogel narediti precej velik krog da pridem do Pertha. Po nekaj minutah me je poiskal na peronu in mi razložil, da se je zmotil in da se peljem kot sem načrtoval - preko Dundeeja, kjer sem prestopal za Perth.

Pokrajino Fife sem zapustil s prečkanjem železniškega mostu preko Firth of Taya - kot sem omenil v prejšnjem prispevku je to nekakšna delta reke Tay. Kakšnih deset dni kaseje sem med čakanjem trajekta na zahodni obali Škotske prebral, da se v zadnjih letih tukaj spet pojavljajo Belorepci (Sea Eagle).

V Perthu mi je uspelo "pregledati" eno samo ulico potem pa sem plačal davek pretežkega nahrbtnika in se malo razočaran vrnil na udoben vlak. Obrečno (ob reki Tay) mesto Perth je sicer nekakšna meja med Škotskim nižavjem (Scottish Lowlands) in bolj poznanim Škotskim višavjem (Scottish Higlands).

Neizogibna stvar v višavju je dež in če mu dodaš okna vlaka, ki jih ne moraš odpirati dobiš milo rečeno slabe fotografije. Ta neverjetna "sreča" me je spremljala ob vsaki vožnji z vlakom po sicer neverjetno lepi pokrajina.

Prvo mestece v višavju je bil Dunkeld. Po forumih so ga hvalili, da je pravi mali biser. Sprevodnik na vlaku pa nikakor ni mogel razumeti zakaj želim tam z vlaka, ampak na koncu mi je vseeno samoiniciativno razložil v katero smer moram (2,3 km stran od žel. postaje).

V Dunkeldu je ena precej znana katedrala v kateri je bila poroka. Mladoporočenca pa sta se mi prav smilila, ko se je nanju vsipala množica turistov s fotoaparati, ki so že tako ali drugače popolnoma spremenili podobo mesta. Sam sem jih pustil na miru, vseeno pa sem "škljocnil" starejšega gospoda v elemntu.

Še tretjič isti dan sem se popolnoma približal reki Tay, ki teče ob Dunkeldu. Reko prečka stari most po katerem sem prišel in se vrnil bežeč pred dežjem.

  

Precej bizarno za naše rezmere so na Otoku obsedeni z varnostjo. Bogu za hrbtom na postajališču Dunkeld sem na vlak čakal slabo uro in na vsakih 5-10 minut so po zvočniku opozarjali, da se prtljaga ne sme puščati sama...

Načrtoval sem prenočitev v Pitlochryu, zananem po eni najmanjših destilarn na Škotskem. No kakorkoli dež me je prepričal, da je Pitlochry brezvezen in da me čakajo mnogo lepša doživetja v Invernessu. Še prej pa malo pogajanj z sprevodnikom, ki mu spet ni bilo jasno zakaj sem kupil karto do Pitlochrya, če pa imam namen iti v Inverness :) 

No in še enkrat več se je izkazalo, da je nesmislno preveč načrtovati, saj je spontanost veliko zanimivejša :)) Kot opazko pa še lahko rečem, da je vožnja z vlakom po tem delu prfektna izbira (Edinburgh - Inverness, 3h40min, 43funtov).

  

ŠKOTSKA III. - East Neuk of Fife in St. Andrews

Skoraj smešno, ko po treh dneh lepega vremena in tuhtanja ali sploh velja, da na Otoku ves čas dežuje, vstaneš in te val jutranje množice ponese do železniške postaje: Seveda prideš na vlak cel moker :) Prihod na vlak pomeni tudi slovo od Edinburgha, ki me je res pozitivno presenetilo.

Ko sem na otoku Skye pil pivo s Škotoma in pripovedoval kje sem že bil sta me samo debelo pogledala, ko sem jima omenil East Neuk. Pa po resnici povedano ne gre za kraj bogu za hrbtom, ampak precej lepo pokrajino severno od Edinburgha. Ima pa to nesrečo oz. srečo, da ni glavna atrakcija Škotske. Nahaja se ob ustju reke Forth, pravzaprav gre za slovenske razmere ogromno delto - Firth of Forth.

Sam sem do East Neuka prišel z vlakom (Edinburgh - Leuchars - s prodajalcem sma se komaj sporazumel do kam želim, na koncu sta naju rešila kuli in listek - pač izgovorjava je milo rečno hecna) in busom, kjer sem kupil dnevno karto (dayrider Eust Neuk cca 7 funtov). Prtljago sem odložil v hostlu v St. Andrewsu, kjer sem tudi prespal. Druga možnost prevoza so busi iz Edinburgha do St Andrewsa. Torej preskrbljen s karto in rešen bremena "rukzaka" sem pričel z raziskovanjem ribiških vasic - po tem je ta del znan. Iz načrtovanih štirih sem nenamenoma dodal še eno. Razlog pa ker nisem nisem vedel kje moram z busa :)

ELIE

 

In znašel sem se v Elie, ki se od ostalih razlikuje po tem, da je najmanj ribiška. Ob oseki se spremeni v veliko peščeno plažo, kjer se sprehajajo ljudje in živali.Vonj alg in drugih morskih živali, sicer ni najbolj prijeten, izkušnja hoditi po dnu morja pa je vsekakor zanimiva :)

V vsaki vasici je malo nad morjem postavljena vsaj ena cerkev, obdana s pokopališčem.

ST. MONAS

 

Po dobri uri pohajkovanja sem se znašel v St. Monasu, ime je dobila po cerkvi St. Monas. Med vožnjo je seveda deževalo v vasici pa me je pričakalo sonce - to se je ponavljalo celi dan, vrhunec pa je bila toča ali sneg - nekaj belega in mokrega :)

Monas je znan predvsem po barvnih kletkah za lov na rakovice, ki so naložene na visokih pomolih.

Druga turistična znamenitost je velik mlin na veter. Možno, da so tudi tukaj poznali kakšenega Don Kihot :)

PITTENWEEM

 

Pittenweem - ime pomeni "The Place of the Caves" je najbolj aktivno ribiško pristanišče. Pomoli kot v vseh ostalih so za naše razmere izredno visoki, saj razlika med oseko in plimo doseže tudi do 5 metrov.

Škotske male trgovinice so prava paša za oči.

Davek plime se kaže v nasedlih ladjah :)

ŠKOTSKA II. - Edinburgh

Vožnja z avtobusom, kjer so se zamenjali trije šoferji pa še jaz sem dobil sopotnico in butajoč z glavo ob okno sem se zbudil nekje v škotskem nižavju. Kljub neprespanosti me je prebujajoče sonce in zeleno podeželje, posejano z malimi hišami ter belimi ovcami, dodobra predramilo. Nori vožnji voznikov smo se imeli zahvaliti, da smo prispeli  v prestolnico Edinburgh predčasno. Škoti ime izgovarjajo nekako takole: "Edinbruu", če se prav spomnem :)

Verjetno vsi poznate tisti občutek, ko se par ur voziš in nato vstaneš, no mi smo se vozili slabih 9ur brez, da bi se ustavili, razhodili tako, da sem imel kljub mladosti precej težav. Svoje pa seveda naredi še sprememba temperature, ki je bila skupaj z vetrom na meji grozljivega.

Samo mesto me je vseskozi spominjalo na neko kuliso v srednjeveškem filmu sploh, če se sprehodiš po Royal Mile. Je pa res da moraš imeti precej domišljije, da odmisliš vse nadležne turiste - predvsem kitajce in japonce, ki nekako ne spadajo v ta del sveta :D 

Za spanje priporočam Castle rock hostel pod gradom. Vzdušje enkratno, malo je gužva v doormih pa še obnavljajo ga, sama lokacija je prfektna. 

 1. Old Town v ozadju, spredaj pa Princes street gardens, ki ločujejo UNESCO zaščitena Old town z New townom (l.1800). Parki so vedno polni pa naj ljudje zgolj sedijo, hodijo ali pa tečejo (zjutraj ob 7.00, ko sem sam čakal na odprtje hostla oblečen v vse, kar sem imel so tekli v kratkih majicah in hlačah :)

 

 2. Ena glavnih znamenitosti je grad, ki se nahaja na koncu Royal Mila, na kratko povedano sredi  starega mesta. Popotniki in cena so me prepričali, da si gradu ne ogledam od znotraj. Dvomim, da sem veliko zamudil, vem pa da sem prihranil :)

3. Glavna ulica se imenuje Princes street in ločuje Princes garden (levo) z New townom (desno).

Na Škotksem sem doživel nekaj primerov, da sem se počutil kot na Balkanu. Eden prvih in najbolj očitnih je zagotovo prečkanje cest. Škoti prečkajo ceste (Princes street je dober primer :) ob rdečih lučeh in tudi tam kjer ni prehodov in to množično (res pa je da pazijo na sebe in ne izsiljuje avtomobilov).

4. Utrinek s Princes streeta. 

Najdaljši pohod je predstavljal relacijo Royal Mile - Dean village - Leith - Arthur Seat (priznam, da nisem šel na glavni vrh :) upam, da tega ne boste ponavljali :) - sam sem precej časa porabil za preklinajanje moje "fantastične" zamisli. Dean village si zasluži ogled, pot med njim in morjem pa zagotovo ne. Do Leitha uporabite avtobus na Arthur Seat pa pojdite, ker se splača. 

5. Dean village je presenečnje sredi mesta, mala dolinica preko katere teče potok, obkrožena z starimi zgradbami. Vse skupaj pa zelo mirno, brez azijcev :D

6. Po dveh urah sem se s težavo primajal ob potoku do Leitha (včasih samostojen, zdaj del Edinburgha). Stari del, kjer so nekoč "parkirale" kitolovke je lep; do plaž nisem šel, pristanišče pa je nezanimivo - industrijsko. 

Po dolgi ulici (nekaj km) po kateri je peljalo ogromno avtobusov, ki jih nisem uporabil sem prispel do parlamenta. Moderna zgradba z bazeni vode in klopmi je pravo zbirališče domačinov. Res kraj, kjer se usedeš in opazuješ.

7. Ker mi pol dneva hoje ni bilo dovolj sem se povzpel na Arthur Seat (hrib na V Edinburgha). No pravi Arthur Seat se nahaja še 200 m višje. Kot pravi SLovenec sem naredil smrtni greh, da se nisem povzpel nanj, seveda mi ni žal, saj je iz prvega razgled fantastičen.

8. MUST SEE je tudi Calton Hill. Ne zaradi "akropole" po kateri je Edinburh dobil ime severne Atene, ampak zaradi razgleda. Hrib, če mu Slovenec lahko reče tako, :) se nahaja na koncu Princes streeta/New towna. 

9. Veter je stalnica Škotske in Edinburgh ni izjema, piha "non stop" in to ni veter kot v Sloveniji, ampak je bolj podoben konstantni burji. Dež je bil prve tri dni ogrožena vrsta tako, da sem se že skoraj pritoževal. No vse skupaj mi je Škotska vrnila z obrestmi v naslednji dveh tednih. 

Par nujnih stvari za ogled: Nacionalni muzej Škotske, sprehod po Royal Mile, nacionalna galerija Škotske, sprehod po New townu, mal za hec po glavni ulici Princes street in parku ob njej, Arthur seats, Calton Hill, Dean village, parlament (notri nisem bil). Glavni grad lahko spustite kot sem ga jaz, saj je drago in baje nič posebnega :)

Upam, da ne bo minilo celo leto preden objavim naslednji del Škotske :)

Za razbitje modro - zelenih odtenkov pa še dve malo drugačni s Princes streeta:

Prispevek v oblaki - Škotska III: East Neuk of Fife in St. Andrews.

ŠKOTSKA I. - Predpriprave in transfer

Spet minil dan - vsaj tisti del po svetlem in nič nisem naredil :/ No bom pa vsaj začel z enim izmed pripevkov o mojem potovanju na Škotskem.

Trenutno je ravno leto dni od tega, ko sem začel razmišljati o svojem prvem backpack solo potovanju. Zakaj sem izbral Škotsko še zdaj ne vem točno, ampak mi ni žal. Saj veste kako se začne, forumi, internet, knjige..., ko pa maš 1x letalsko karto pa itak ni poti nazaj. Vse skupaj je trajalo 23 dni in ker imam ogromno fotk in vam želim dodobro prestaviti Škotsko bom naredil tole v večih nadaljevanjih - tko malo v stilu mehiških telenovel, katerih ne gledam, da ne bo pomote :D

Torej letel sem z Brnika v London tam pa na nočni BUS za Edinburgh. 

Prvi stik s Škotskom sem doživel na avtobusni postaji v Londonu, kjer me je ogovoril Škot iz okolice Glasgowa, škotščina je res čudna zadeva sploh, če se sogovornik ne potrudi, da bi ga en Slovenec razumel. No potem pa sem po parih urah končno dočakal avtobus in prvi šok, skoraj cel avtobus temnopoltih potnikov. Kako je spati na neudobnem sedežu, kjer nimaš kam dati nog pa je druga pesem. 

Življenjska pot

Če sem buden lahka objavim še tole...



Lahko noč :D

Razseči in odpelji

Po dolgem času nova objava. Dve fotki pa še te sem "škljocnil" iz tople kuhinje med današnjo kratko snežno ploho.