ŠKOTSKA X. Mallaige - Glenffinan - Fort William

Iz sončnega Skya smo s trajektom pluli proti temačnem kopnu. Temno ozračje, tu in tam kakšna strela in občasni nekaj metrski valovi, ki so špricali po motorjih, ki so bili parkirani pred vrati trajekta, minuto kasneje pa sonce in čez nekaj trenutkov spet tema.

MALLAIG

Mesto predvsem po zaslugi trajektne povezave s Skyem turistično precej obiskano, drugače pa samo ribiške ladje in še več ribiških ladij. Drugi wow faktor za turiste pa je železniška povezava Mallaig - Fort William po kateri vozi muzejski vlak - Jacobite steam train:

http://www.westcoastrailways.co.uk/jacobite/jacobite-steam-train-details.cfm

Sam sem se poslužil precej cenejšega navadnega potniškega vlaka na katerega sem se sicer precej načakal (3-4h). Za prehrano se je najbolje obrniti na manjši Fish and chips na železniški postaji, kateri se z lahkoto primerja s tistim iz Eust Neuka ;)

Prvoten načrt je bil priti do večera do Fort Williama, ampak so bili tam vsi hostli zasedeni tako da sem se zapeljal samo do Glenffinana, kjer sem prespal v precej nenavadnem hostlu, in sicer predelanem železniškem vagonu :O

GLENFFINAN

Kljub temu da se hostel nahaja na sami železniški postaji me je lastnik hostla pričakal na peronu, lepa gesta. V vagonu pa nekaj kupejev s pogradi, mala kuhinja, wc, kopalnica in jedilnica s televizorjem. Naključje je hotelo da sem preživel večer v Glenfinnanu ravno na večer finala lige prvakov (Barcelona 3: Man. United 1). Družbo mi je delalo nekaj ptičk, ki se je borilo za hrano in starejši ženski, ki sta preživljali dopust v Škotskem višavju. Opremljene z vso opremo, vključno z kajaki sta delali načrt za naslednji dan. Kot zanimivost oz za razliko od naših hribih so tisti na Škotskem kljub precej nižjim višinam precej slabo markirani. Iz raznih vodičev in knjig sta vrisovali pot na zemljevid :O

Postaja oz vasica Glenffinan se nahaja ob jezeru Loch Shiel (28 km, max 128m globina), kateri se zliva po 4km reki v Atlantik. Zadeva je na slikah prečudovita sam pa sem trenutno še bolj jezen, da je tisti dan deževalo in da nisem ostal še kakšen dodaten dan. Večjo prepoznavnost širom sveta pa je vasica dobila zaradi Harry Potterja, kjer se v Bradavičarko Harry vozi z vlakom preko viadukta, slednji se nahaja ravno na začetku jezera.

ŠKOTSKA VI. Inverness - Kyle of Lochalsh

Vremenske napovedi seveda nisem gledal, zato me je zjutraj ob hoji do železniške postaje malo močnejši dež neprijetno presenetil. Kljub vsemu pa sem se veselil vožnje do otoka Skye po progi Kyle of Lochalsh line.

Proga poteka po res neokrnjeni naravi in pravi užitek se je peljati po njej, seveda pa nebi imel nič proti če bi se meteorologi odločili, da ta dan ne bi deževalo. Najbolj bedno je zagotovo fotografiranje preko že tako umazanih oken, če pa dodaš še dežne kapljice je veselje popolno :/

 Takoj na začetku vožnje smo se peljali mimo odcepa za progo, ki pelje do Thursa na severu Škotske od koder je tudi izhodišče do Shetlandskih otokov in otočja Orkney. Gre za precej zanimive dele Škotske, katere imajo radi predvsem ornitologi, vendar se osebno nisem odločil, da jih obiščem.

Ovce, voda, travniki  in občano malo drevja. No pa še kakšna kmetija se najde vsake toliko časa. Drugače pa popolna divjina brez vasi kaj šele kakšnih večjih naselij. Po slikah sodeč bi se lahko reklo, da se je končno vreme malo uredilo in da lahko pričakujem lepši dan dneva. na žalost pa se je zgodilo ravno obranto. Po prihodu do morja, ki se je v tem primeru globoko zajedalo v celino se je pričel pravi pekel.

 Veter, valovi, no v bistvu na slikah je še kar kul, v resnici pa je bilo precej drugače. Po prihodu do cilja pa sem bil edini, ki se nisem spravil pod streho, ampak naredil hiter škljoc vlaka.

Po prihodu sem prvo "napadel" knjižničarko v knjižnici, če lahko pogledam na internet za hostle na Skyu. Pet minut pred njeno pavzo ji je en Slovenec težil tko, da ni bila ravno dobro razpoložena, ampak kaj ko sem res potreboval dostop do računalnika :D

ŠKOTSKA V. Inverness

"Pet jih je, en bo pa že prazen" sem si ponavljal med hojo po Invernessu. Prvi hostel je bil zaseden, v drugem ni bilo nič boljše, našel tretjega, kjer me napotijo v četrtega. Izakazalo se je da sva v njem z Avstralcem dobila zadnji postelji. Inverness student hostel se je izkazal za fantastično izbiro, čeprav to sploh ni bila :)) Polno popotnikov iz celega sveta in prijetni dnevni prostor se je izkazal s prfektnim vzdušjem.

Inverness je največje mesto v Škotskem višavju in se nahaja ob Severnem morju, in sicer ob izlivu reke Ness. Verjetno zveni znano, če ne od drugod pa od pošasti Nessi, ki jo ne/najdemo na jezeru Ness. No in vsi "Nessiji" so povezani z Kaledonskim kanalom.

Predvsem v preteklosti je kanal imel veliko vlogo pri transportu, saj predstavlja bližnjico med severom in JZ delom Škotske. verjetno je zaradi njega preživel kakšen mornar več ali pa jih vsaj ni dajala morska bolezen :) Danes se še vedno uporablja, tovoru pa so se pridružili še turisti. Omeniti velja zapornice, ki jih najdemo v Ivernessu (na sliki) in pri Fort Williamu, v katerem sem se ustavil kakšen teden kasneje.

Podnevi mirno, ponoči precej živahno mestece goste privablja predvsem zaradi že omenjenega bližnjega Loch Nessa. Težko zgrešiš tudi grad zaprt za javnost, no vsaj razgled s hribčka je kul. Poleg tega je v bližini tudi bojišče (Battle of Culloden), kjer so Angleži dokončno premagali Škote in si jih pokorili. Sam sem se turističnim biserčkom izognil in bolj kot ne lenaril.

Ena izmed zanimivosti je tudi krožna pot po treh otokih sredi reke Ness, vse skupaj je zeleno kot vedno na Škotskem in če ne dežuje prav "luštno" :) sicer pa če pomislim malo nazaj me tisti nežen dež ni nič kaj motil, seveda če ni bilo poleg še mrrrrrzlega vetra.

Dva dni sta hitro minila in že sem sedel na vlaku za Kyle of Lochalsh oz. otok Skye ... Hebridi prihajam :)

ŠKOTSKA IV. Perth - Dunkeld - Inverness

Med zbujanjem v St. Andrewsu mi je v glavi odzvanjala misel, da bom končno videl Škotsko višavje. Do tam pa sem imel še kar nekaj "opravkov".

Torej adijo bogati golf igralci in lepo pozdravljen....dež kot se je izkazalo kasneje :)

Na splošno je javni promet urejen bolje kot pri nas. Večinoma lahko brez problemov povezuješ vlak, bus, trajekt tako, da se na postaji Leuchars nisem preveč načakal. Prodajalec kart mi je sicer na moje začudenje pojasnil, da bom mogel narediti precej velik krog da pridem do Pertha. Po nekaj minutah me je poiskal na peronu in mi razložil, da se je zmotil in da se peljem kot sem načrtoval - preko Dundeeja, kjer sem prestopal za Perth.

Pokrajino Fife sem zapustil s prečkanjem železniškega mostu preko Firth of Taya - kot sem omenil v prejšnjem prispevku je to nekakšna delta reke Tay. Kakšnih deset dni kaseje sem med čakanjem trajekta na zahodni obali Škotske prebral, da se v zadnjih letih tukaj spet pojavljajo Belorepci (Sea Eagle).

V Perthu mi je uspelo "pregledati" eno samo ulico potem pa sem plačal davek pretežkega nahrbtnika in se malo razočaran vrnil na udoben vlak. Obrečno (ob reki Tay) mesto Perth je sicer nekakšna meja med Škotskim nižavjem (Scottish Lowlands) in bolj poznanim Škotskim višavjem (Scottish Higlands).

Neizogibna stvar v višavju je dež in če mu dodaš okna vlaka, ki jih ne moraš odpirati dobiš milo rečeno slabe fotografije. Ta neverjetna "sreča" me je spremljala ob vsaki vožnji z vlakom po sicer neverjetno lepi pokrajina.

Prvo mestece v višavju je bil Dunkeld. Po forumih so ga hvalili, da je pravi mali biser. Sprevodnik na vlaku pa nikakor ni mogel razumeti zakaj želim tam z vlaka, ampak na koncu mi je vseeno samoiniciativno razložil v katero smer moram (2,3 km stran od žel. postaje).

V Dunkeldu je ena precej znana katedrala v kateri je bila poroka. Mladoporočenca pa sta se mi prav smilila, ko se je nanju vsipala množica turistov s fotoaparati, ki so že tako ali drugače popolnoma spremenili podobo mesta. Sam sem jih pustil na miru, vseeno pa sem "škljocnil" starejšega gospoda v elemntu.

Še tretjič isti dan sem se popolnoma približal reki Tay, ki teče ob Dunkeldu. Reko prečka stari most po katerem sem prišel in se vrnil bežeč pred dežjem.

  

Precej bizarno za naše rezmere so na Otoku obsedeni z varnostjo. Bogu za hrbtom na postajališču Dunkeld sem na vlak čakal slabo uro in na vsakih 5-10 minut so po zvočniku opozarjali, da se prtljaga ne sme puščati sama...

Načrtoval sem prenočitev v Pitlochryu, zananem po eni najmanjših destilarn na Škotskem. No kakorkoli dež me je prepričal, da je Pitlochry brezvezen in da me čakajo mnogo lepša doživetja v Invernessu. Še prej pa malo pogajanj z sprevodnikom, ki mu spet ni bilo jasno zakaj sem kupil karto do Pitlochrya, če pa imam namen iti v Inverness :) 

No in še enkrat več se je izkazalo, da je nesmislno preveč načrtovati, saj je spontanost veliko zanimivejša :)) Kot opazko pa še lahko rečem, da je vožnja z vlakom po tem delu prfektna izbira (Edinburgh - Inverness, 3h40min, 43funtov).