PORTUGALSKA VIII. Coimbra

Kljub temu da imajo res lepo urejen železniški promet se jim vse skupaj poruši v Coimbri. Mesto je namreč par km odmanjeno od glavne železniške proge tako, da je potrebno prestopati na postaji Coimbra B in se s drugim vlakom zapeljati do postaje Coimbra A. Zadeva sicer ni problematična, saj z malo ugibanja ponavadi najdeš pravi vlak, kar sicer opaziš šele, ko slednji zavije na levo ;) 

 Mesto drugače znano predvsem po eni najstarejših univerz in posledično po precej velikem številu študentov. Arhitektura mesta se mi je ves čas delovala precej škatlasto z ravnimi linijami, ampak kot celota deluje precej zanimivo. Sicer je možno da so imeli študentje kakšen dan pred mojim prihodom naporno noč, vendar ulice po starem delu mesta prav grdo smrdijo.

  

Porto

Dolina Douro

Guimarães, Braga

Viana do Castelo

Valença

Aveiro in Reserva Natural das Dunas de São Jacinto

PORTUGALSKA VII. Aveiro in Reserva Natural das Dunas de São Jacinto

Med vožnjo po podeželju sem venomer razmišljal kaj je krivo za relativno neurejeno okolico. ali je vzrok vročina, južnjaški temperament ali kaj popolnoma tretjega. Mogoče pa samo spomin na Škotsko, kjer je praktično vsak kup zemlje skoraj zložen v kakšno klasično geometrijsko telo. Slike večinoma tega ne odražajo, ampak vseeno mimogrede omenim ;)

Aveiro mesto ob Atlantiku se ponaša z laskavim naslovom portugalskih Benetk. Marketinška ukana je po večini uspešna, kakšno je pa mnenje po odhodu iz mesta pa je seveda drugo vprašanje. Sam sem pričakoval nekoliko več, vendar me je vsaj zavarovani park Dunas de Sao Jacinto prepričal, da se je splačalo ustaviti. 

Naslednji dan sem po hudih mukah komaj kupil karto za bus in trajekt do več km dolgega peščenega otoka, kjer je park. Starejša ženska me je prepričevala, da ona karte ne prodaja, voznik avtobusa pa da je za prodaja odgovorna, seveda, gospa v kontejnerju seveda :D Po posredovanju lokalcev, ki so se naveličali čakanja se je voznik le omehčal in mi prodal karto. 

Načeloma, sploh po letošnji izkušnji z Španci, Portugalci nimajo večjih problemov z angleščino. Ta dan pa me je pričakalo pred vhodom v park še eno ljubo presenečenje. Vse skupaj namreč vodi iz svojega doma Portugalka z 0% znanja angleščine. Po krajšem predavanju o parku od katerega seveda nisem odnesel ničesar me je napotila na pot, še prej pa me je samozavestno uvrstila med Angleže. Po mnenju zaposlenega v hostlu je park najbolj zelena točka na severni polobli. Gre pa za suho zadevo z malo sence in veliko peska ter predvsem rjavo barvo. Sledi pa presenečenje ob oceanu, kjer te sicer na koncu poti pričaka znak za prepovedan prehod, vendar tega Slovenci pač ne znamo pretirano upoštevati. 

 Ko se prvič srečaš s pogledom na plažo, kjer ni poleg tebe žive duše in kjer ne vidiš konca v nobeno smer se ti začne pošteno smejati. In to seveda traja dokler se ne opogumiš in zakorakaš v ocean, kjer te strezni bolečina v gležnjih, ki se počasi širi navzgor, vse skupaj pa prekine val, ki te spodnese ali pa pošteno zalije ;) 

 

Porto

Dolina Douro

Guimarães, Braga

Viana do Castelo

Valença

Coimbra

PORTUGALSKA VI. Valença

večina turistov se baje v Vianni de castelo tudi posonči na plaži sam pa sem ta obvezni del nadomestil z dnevnim izletom na sever. Tj. iz Vianne do Castelo sem za en dan skočil z vlakom do severne meje s Španijo, in sicer v mestece Valença. Železnica lepo ob oceanu in nekaj "malih" valov ;) Za piko na i pa fantastično umazani okni preko katerih je fotografiranje velik užitek. 

Lonely planet je pel hvalnice o mestecu, sam pa sem bil ob prihodu močno razočaran. K sreči sem kmalu spoznal, da je do starega dela treba prehoditi nekaj ulic na novo nametanih zgradb. Na vrhu hribčka pa se je razprostrl pogled na na obzidje, reko in sosednje mesto v Španiji. Po hitrem preletu mestece sem se spravil na obzidje in vegetiral par uric.   

Na hitro bi rekel, da je stari del Valence namenjen nekaj preostalim domačinom in predvsem turistom. Vsakih nekaj ur se namreč na mesto zgrne množica iz avtobusov iz Španije, ki se na hitro sprehodi, kupi spominke in mogoče spije kavico. Sicer pa je čez cel dan po vseh ulicah možno slišati komercialno glasbo, ki nekako ne spada v precej staro okolje in kazi cel vtis. Ampak glede na €, ki sem jih pustil tam (beri 0€) nekako nisem oseba, ki bi zadevo lahko preveč negativno ocenjevala. 

Največja atrakcija je pa zagotovo zid preko katerega teče voda. Ljudje se ustavljajo in hladijo roke, glavo, kakšen otrok pa se na nezadovoljstvo staršev skoraj stušira. 

Zakaj se nisem odločil skočiti preko mostu v Španijo pa mi ni jasno še niti danes :D

Porto

Dolina Douro

Guimarães, Braga

Viana do Castelo

Aveiro in Reserva Natural das Dunas de São Jacinto

Coimbra

PORTUGALSKA V. Viana do Castelo

V nasprotju z večino turistov sem pot nadaljeval proti severu, in sicer po pokrajini Minho, ki velja za bolj vlažno in posledično zeleno. Največje mesto v pokrajini je zagotovo Viana do Castelo. Slednje je še zgolj eno izmed mnogim Portugalskih mest, ki so postavljena ob Atlantski ocean in delto reke, ki teče iz notranjosti. Takšna postavitev sama po sebi ponuja dobre turistične možnosti, vendar ponavadi mesto in morje ločujejo soline ali pa pristanišče, katerega najdemo v Viani. Glavna plaža je zato odmaknjena izven mesta, turisti pa so primorani uporabiti javni prevoz (bus, ladjica...). Hostla sta dva, in sicer se en nahaja v stari reševalni ladji, drug pa standardni beden motel. Sam sem bil v bednem :D vendar sem vsaj spoznal enega starejšega Nemca, k ije sam potoval po teh koncih.

   

Mesto je drugače zelo prijetno, starejši deli so obnovljeni in smiselno povezani z modernejšimi deli. Zelo izrazita je glavna ulica, ki poteka pravokotno na reko. Na severnem koncu najdemo železniško postajo, ob reki - na jžnem delu pa najdemo nekaj novejši objektov med katerimi moram omeniti knjižnico, kjer je možen brezplačni dostop do interneta.

 Ena izmed najbolj znanih turističnih točk je zagotovo Santa Luzia Basilica, ki je opazna od zelo daleč, saj je postavljena na hrib nad Viano do Castelo. Do nje vodi cesta in peš pot, ki jo sestavlja verjetno blizu 1000 stopnic. Sam sem šel peš na hrib kar na slepo po cesti in k sreči kmalu našel stopnice. Vsako sem verjetno 10 preklel, kaj sta si mislila moja kolena pa raje ne ugibam :D Iz vrha je čudovit razgled, če imaste srečo ne piha in proti večeru se večina turistov izgubi. Vstop v cerkvo pa je brezplačen.

Porto

Dolina Douro

Guimarães, Braga

Valença

Aveiro in Reserva Natural das Dunas de São Jacinto

Coimbra

ŠKOTSKA IX.. Otok Lewis, Harris (Butt of Lewis, Luskentyre)

 Butt of Lewis

Nazadnje smo štopali po Lewisu, danes pa si na hitro oglejmo še najbolj SZ točko Velike Britanije - Butt of Lewis). Peljal sem se s polnim busom praktično samih šolarjev in parih delavcev. Vožnja je potekala po nekoliko dvignjenem terenom sredi otoka med močvirji in posameznimi naselji. Edina izstopajača stvar so šotišča, kjer kopljejo šoto, katero uporabljajo za ogrevanje. Druga zanimiva stvar pa je opazovanje voznika, ki je poznal praktično vsakega osnovnošolca, srednješolca, delavca... 2x pa smo se ustavili celo pred hišo, kjer je na hitro izmenjal besedo ali dve. 

Na koncu rta Butt of Lewis se nahaj samo velik svetilnik, ovce, ptiči in velikooooooo vetra ter seveda Atlantski ocean.  Nekaj kilometrov pa še manjše mestece Port of Ness, katerega sem moral izpustiti iz "načrta" izleta.

 

 Luskentyre

 Zaradi polnega hostla sem bil primoran tretji dan oditi nazaj na celino. Pred trajktom pa sem skupaj s škotom iz hostal skočil do otoka Harris. Zaradi pomankanja časa sva šla do prve plaže, ki je sicer ena izmed večjih (4x2 km peska). Seveda sma želela priti do obale tako, da sma hodila in vmes štopala. Nepisano pravilo, da na najbolj zakontni cesti dobiš najhitreje štop se je spet izkazalo za resnično :)) Edino malo problema sma imela, da sva se uspela z nahrbtnikom natlačiti v avtodom. Sama plaža oz. zaliv je resnično impresiven, vendar sem zaradi vremena vse skupaj hitro zaključil, se poslovil od škota in štopal nazaj ter spet hitro dobil štop. No na glavni cesti za Tarbet pa sem se izkazal še s štopanjem lokalnega prevoznika, ki po Harrisu opravlja prevoz ljudi s kombiji :))

Po treh dneh sem se torej znašel na izhodišču - pristaniškem mestecu Tarbert. Zanimiva izkušnja srečanja s skupnostjo, ki jo v razviti evropi zagotovo ne srečaš za vsakih vogalo je bila za mano. Manjši minus pa vreme, predvsem veteeeerrrrrrrrrrr. Svojo moč je slednje še enkrat pokazalo na vožnji s trajktom do Skya, kjer je 100 meterski trajekt spet zibalo kot barčico. 

 ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

 Par motivov iz prečkanja otoka Skye pa sem že opisal v prispevku: ŠKOTSKA VII. Otok Skye